Notranja struktura kvarcita Taj Mahal je podobna naravni sliki s črnilom: beli oblaki podobni vzorci so visoki, vijugaste sivo-črne linije toka so kot valovite gore, občasno pa so po kamnu raztreseni zeleni ali rumeni mineralni kristali, kot valovi jezera. Vsak kos kamna ima svoj ustvarjalni temperament zaradi svoje naravne teksture.
V vrhunski notranji opremi je kvarcit Taj Mahal naklonjen zaradi svoje teksture, ki združuje lepoto realističnega in prostega oblikovanja. Dobro se obnese v scenarijih, kot so stene v ozadju, pulti, tlakovane talne obloge in ustvarjalni zasloni, zlasti v okoljih s sodobno minimalistično, naravno ali novo kitajsko estetiko. Njegov svetel odtenek lahko prostor naredi videti svetlejši, tekoča tekstura pa razbije monotonost in daje vtis, da se pogled "spreminja z vsakim korakom".
Kvarcit iz Taj Mahala ni le pričevanje geoloških čudes, temveč tudi umetniška predstavitev združitve narave in človeštva. Lepoto jezer in gora spreminja v nesmrtno poezijo z uporabo kamna kot papirja in časa kot peresa, s čimer v sodobnih okoljih vzbuja ustvarjalno energijo onkraj časa in kraja. V industrijski dobi ta "dihajoči kamen" služi kot opomnik, da pristno bogastvo izvira iz čudesa in dediščine naravne lepote.
